« | | »

Od celotnega študija podjetništva na ekonomskem faksu sem odnesel samo to, na kakšen način ustvariti podjetje. In kako z njim obogateti. Mlatenje prazne slame. Magister Rus nas je resno uvajal v podjetništvo. Seaway in Pipistrel. To je bila naša religija. Nekoč mali gazeli, dandanes pa sta podjetji v svoji branži zares v svetovnem vrhu.

Konc koncev kurc. Končaš faks, pošlješ enih 50 prošenj za job, a odgovora od nikoder. Takrat veš, da so ti oprali možgane z uspehi redkih podjetij; kruto je spoznanje, da očitno ne boš postal nov Mark Zuckerberg.

Skratka, zgodba o Pipistrelu mi je ostala v živem spominu, saj mi je podjetje zdelo zelo interesantno; skozi študij sem se kar posvetil preučevanju omenjenega podjetja, spremljanju njihovih rezultatov in poslovnih bilanc.

Ivo Boscarol. Prijazen a hkrati neomajen in odločen. Poln idej, ki jih vedno uresniči, v pogovoru odprt (tudi kadar spregovori o težkih trenutkih in alternativnem zdravljenju) in brez dlake na jeziku: njegov cilj je uspeh.

Dosegel ga je večkrat, vsakič drugje: ukvarjal se je s fotografijo, bil je glasbeni menedžer, v Slovenijo je pripeljal znamenite priponke, tiskal je plakate. Čeprav se je kot otrok bal letal, je v osemdesetih postal jadralni pilot, v Slovenijo pa pripeljal alternativno letalstvo. V mali garaži, kjer je začel sestavljati zmaje, se je začela zgodba o uspehu, znana pod imenom Pipistrel. Vrsto prestižnih priznanj, letalskih in podjetniških, zbirko je v lanskem letu dopolnilo še pariško priznanje za najinovativnejše podjetje v Evropi. Aplavz za Iva Boscarola! (vir: http://www.ted.si/?p=187)

Sam sem ga imel čast spoznati v Ljubljani. Preprost, zgovoren in po svoje zajeban človek.

Car ali mentalni guru je lahko vsem tistim, ki se spoznajo na letalstvo ali gospodarstvo. Njegova tehnologija nosi s seboj visok rezultat in imidž, tako kot je nekoč Elan pomenil veliko v povezavi s slovenskim visokim smučanjem, ki je takrat obstajalo. Letenje, adrenalin, svoboda…Bravo Ivek, s tem širiš krila tudi tistim, ki ne bodo nikoli v zraku, kaj šele piloti.

Če bi imeli v Sloveniji več takih samopromoterjev kot je on, ne bi bili v takem dreku kot smo. Torej, če bi vsa podjetja, ki imajo 80 zaposlenih v Sloveniji ustvarila 15 mio dolarjev izvoza, bi bili druga Švica.

Inovacije vplivajo na gospodarsko rast, če je nov proces, izdelek ali storitev na trgu profitabilen. Večina inovacij ne pride na trg, ker trg izbere le tiste, ki tehnično in komercialno preživijo. V Sloveniji zakonodaja ter finančni vložek nikakor ne dopuščata preboja na tržišče. Tako namesto znanja in izdelkov z visoko dodano vrednostjo izvažamo še vedno le FIZIČNO DELO!

Selitev proizvodnje v tujino (Italijo). V njegovem primeru žal Slovenija zaradi birokratskih ovir in boljših pogojev za testiranja, (v Ajdovšini je burja) kjer pa ima prste vmes tudi ZDA, ki Sloveniji ne izda dovoljenja za izvoz letal na ameriški trg, saj namreč, če večkrat zaporedoma zmagaš na Nasinem tekmovanju, gre to v nos velikanom. Razlog za selitev proizvodnje pa je seveda tudi bistveno nižja obdavčitev – ob isti bruto plači, delavcem ostane več in tudi tu so se Italijani prilagodili njemu. Pri nas je birokracija, postopki, dolgoletna dovoljenja, medtem pa kupci čakajo… Slovenska politika je zavora podjetništva.

Od leta 2004 Boscarol tudi aktivno sodeluje pri izboljšanju razmer za podjetništvo v Sloveniji kot član strateškega sveta za gospodarski razvoj slovenske vlade, od leta 2005 dalje pa kot član odbora za reforme, podskupine za davčno reformo, član sveta za gospodarstvu prijazno javno upravo slovenske vlade ter član odbora za reforme, podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti. Pri koritu torej.

Njegovi proizvodi predstavljajo zelo velik napredek tudi v letalstvu, seveda je to šele prva stopnička. Všeč mi je njegovo inovativno vodilo ”čim večjo kapaciteto v čim manjšo enoto” (električne energije), ki nakazuje njegovo odločnost in inovativnost v prihodnosti.

Škoda res, da ima Slovenija tako mačehovski odnos do inovativnih podjetij. Pri nas namreč ne dobiš denar za dobro idejo, ampak za politično pripadnost. Tako politične stranke perejo denar. Dodelijo ga svojim podjetjem, kjer si lastniki del nakažejo v tujino, del pa roma na račune strank. Zadnji tovrstni primer je Papirnica Radeče. Pipistrel je minulo leto od države dobil 1.149,344 EUR, ki jih je definitivno bogato oplemenitil in ponesel slovensko deželo v svet.

Velika izguba za slovensko gospodarstvo pa je res ta njegova selitev proizvodnje. Konec koncev pokasira milijone davkoplačevalskega denarja, na letalu pa navsezadnje piše MADE IN ITALY. Sami sebi pljuvamo v skledo.

Za moje pojme sta z Akrapovičem že vrsto let največja inovativneža  v Sloveniji. S tako inovativnimi podjetji bi se lahko povezala tudi druga slovenska podjetja (npr. v razvojni ali proizvodni smeri) in tako bi bilo ustvarjenih več delovnih mest, pa tudi večji del zaslužka bi ostal v Sloveniji.

Ampak. Show must go on.


  • Share/Bookmark
 

Zapisal David Stres | 15.07.2015 ob 19:30 | Kategorije: Gospodarstvo | No Comments »

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !