« | | »

Mirko Tuš. Človek, ki je v zadnjih desetih letih ustvaril tretji največji trgovski imperij pri nas. Vrsto let v na seznamu najbogatejših slovencev, kljub temu, da njegovi dolgovi do bank in do dobaviteljev presegajo 400 mio EUR.

Tako velik imperij je težko nadzorovati, še težje pa upravljati in slediti konkurenci. Vrsto let je bil Tuš spoštovan in ugleden trgovec, ker je s svojimi rokami in z njegovo podjetnostjo ustvaril imperij. Način njegovega poslovanja je postala zgodba o uspehu.

Žal so njegove naložbe ušle iz vajeti. Naivno je verjel svojim veleumnim svetovalcem, ki so v preteklih letih že poskakali iz ”potapljajočih se ladij”. Če bi se Mirč držal le osnovnega posla – trgovine, bi po vsej verjetnosti svoj imperij le še povečal. Vse je skrenilo iz poti z vstopom na področje telekomunikacij (Tušmobil) in z gradnjami nakupovalno-zabavnih centrov (Planet Tuš; kinematografija & bowling).

”Trgovska družba Engrotuš je preteklo leto ustvarila le še 487,3 mio EUR prihodkov in tako je trgovec prvič po letu 2005 prodal manj kot za pol milijarde EUR. Dolgovi do dobaviteljev naj bi ob koncu leta presegali 120 mio EUR.” Tudi njegovo premoženje se je zmanjšalo skoraj za 25% (vir: Finance)

Skupina tuš se je pred dnevi s finančnimi upniki dogovorila za reprogram finančnih obveznosti do leta 2020. Mirč je bil prisiljen prodati Tušmobil, prav tako naj bi v Braziliji že prodal svoje apartmajske komplekse, obeta se tudi prodaja nakupovalno-zabavnih centrov. Torej je začelo škripat zares!?

Glede Tuša nas spet zavajajo tisti, ki imajo moč. Pomislimo, kdo največ izgubi s stečajem Tuša? BANKE – z NLB na čelu. Banke ki so dale visoke kredite, ki so bili občutno premalo zavarovani. Tako je spet potrebno davkoplačevalce prepričati, da je potrebno rešiti Tuš, ki je naša firma, nacionalni interes, stranka slovenskih dobaviteljev in podobno sranje.

Dokapitalizirali smo Muro, TAM, Metalno, Perutnino Ptuj, Peko, Elan, Kolinsko, Drogo, NLB Probanko, Celjsko banko itd.. VEDNO ISTA ZGODBA. BREZ LASTNIH SREDSTEV SO SI POSAMEZNIKI GRADILI IMPERIJE, DENAR NALAGALI NA LASTNE RAČUNE V DAVČNIH OAZAH, DAVKOPLAČEVALCI PA SEDAJ SANIRAMO, KAR NAM ZAPOVEDUJE DRŽAVA.

Sicer pa, saj smo sami hoteli državne banke in v teh primerih jih moramo filati z denarjem. Če bi bile banke privatne, bi lastnik banke sam pokril izgubo. Tako pa tajkunom niti ne bi dali takšnih posojil. Ker pa je državno, se z lobiranjem in podkupninami pri nas da dobiti vse, potem pa če ne gre odplačevati, imamo za to državljane, naivne slovenčke. Ravno danes se po ukazu Cerarjeve vlade v vodstvo NLB vračajo zaslužni bankirji, ki so odobrili največ slabih kreditov tajkunom. V normalni državi bi to moral biti ALARM pri medijih… Pri nas pa o tem piše samo Požareport, Nova24TV, Reporter, ostali pa morajo zaradi oglaševanja biti TIHO.

Mercator smo prodali Hrvatom, Špar je v lasti Nizozemcev, Hofer, Lidl, Eurospin so pa drugi outsiderji. V tem gnilem pokvarjenem slovenskem kapitalizmu, nosi posledice vse, kar gre v tri krasne privat – kar pa je državno, se mora najprej spraviti na kolena, nato oskubit in pokrasti kar se še da in takoj poceni prodati tujcu ali tujem skladu brez lastnika, kjer je samo denar neznanega izvora. To je delo slovenske politične mafije, ki zasluži dvojno provizijo pri prodaji družbene lastnine.

Če realno gledamo so tvorci gospodarskih kriz ravno trgovci; sploh veste kakšna gospodarska škoda se dela podjetjem, ki jih trgovec izkorišča in tišči ob zid z izsiljevanjem nizkih cen?! Jasno je zakaj so slovenski kmetje postali vedno večji reveži. Pridelki so kvalitetni, vendar podcenjeni.

Kakorkoli. Požrešnost ni dobra popotnica razvoju podjetja. Realno, Franc Jager je največji slovenski trgovec. Večkrat je lepo povedal: ”Recept je več ustvariti kot potrošiti in imeti cilj – postopen cilj in postopno rast. Stalno je treba vlagati v svojo osnovno dejavnost. Razne nagrade in uvrstitve na lestvice te ne smejo uspavati ali spodnesti. Jaz uporabljam zdravo kmečko pamet.” Tako se je tudi letos znašel med dvajseterico na lestvici najbogatejših Slovencev s premoženjem v vrednosti 46,1 mio EUR.

Eden redkih, ki je očitno uspel s trdim delom in to brez političnih botrov, kar za Tušovega Mirča težko rečemo.

  • Share/Bookmark
 

Zapisal David Stres | 10.02.2016 ob 12:52 | Kategorije: Gospodarstvo | 2 Comments »

2 odgovorov

  1. lordwales pravi:

    Zdaj bolj prisegamo na fuš kot na tuš

  2. stricmarc pravi:

    Glede bank nimaš čisto prav. Na zahodu so banke pretežno zasebne in je v ZDA država v času krize vrgla vanje kar 1000 milijard $. Samo stroški s Hypo banko so Avstrijsko državo koštali do sedaj 15 milijard evro. Berem, da Unicredit banka pričakuje od Italije izdatno pomoč. Pomoč v milijardah evrov mora odobriti Bruselj.

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !