« | | »

Če smo še pred dobrimi tremi leti jokali in tarnali nad začetki hrvatizacije slovenskega Mercatorja in prodaji nacionalnega ponosa, smo lahko sedaj le pomirjeni –  sedaj se izmika iz rok tudi Hrvatom.

Na Mercator je do leta 2000 bila vezana vsa slovenska pridelava hrane. Zato Mercatorja nikoli ne bi prodal nobeden prišteven človek, kaj šele “državnik”. V Sloveniji pa so za provizijo storili prav to. To je maslo vlad Janše, Pahorja, Bratuškove.

Že takrat je bilo znano, da je Mercator prevelik zalogaj za (že takrat) zadolženi Agrokor. Banke so od Agrokorja zahtevale, da svojo dejavnost razdeli na proizvodno in na trgovinsko (Adria retail), pri čemer pa je v zadnjem Agrokor obdržal samo 51-odstotni delež. Glede na veliko zadolženost Agrokorja in glede na ogromen dolg, ki ga je prevzel od Mercatorja, je zelo verjetno, da Agrokor tega bremena ne bo zdržal. Prevzem Mercatorja je bil zgolj spodletel poskus okupacije trgovske mreže ex. Jugoslavije Ivice Todorevića. Po mojem mnenju bo Agrokorjeva trgovska mreža slej ko prej postala plen bogatih Rusov ali ruskih skladov.

Družbo Agrokor sestavlja 60.000 zaposlenih, sestavljajo jo podjetja Jamnica, Ledo, Zvijezda, trgovski del pa pokriva družba Konzum. Več o tem spodaj.

Agrokor je zgodba brez srečnega konca – Hrvaška enostavno ni zmožna najti rešitve. Eden in edin poskus reševanja koncerna je bil ta, da so odblokirali zaprte račune in se ponovno zadolžili. Dolg do dobaviteljev in plačilni rok je postajal zmeraj večji in dobavitelji so se začeli tega končno tudi zavedati. Dolgovi do dobaviteljev naj bi trenutno presegali 6 milijard EUR. Po pregledu njihovih poslovnih bilanc sem ugotovil, da je 6 milijard EUR bistveno več, kot znaša letni bruto dohodek celotnega koncerna Agrokor. Torej obstajata dve opciji: ali gre podjetje v stečaj, ali pa dolg prevzame država. V tem primeru Hrvatom toplo priporočam, da jim izkušeni slovenski veleumni ekonomisti podajo slovenske različice rešitev problema.


V zadnjih dneh je na Mercatorjevih policah moč opaziti pomanjkanje izdelkov Argete, Droge Kolinske, Barcaffe; prav tako tudi številni slovenski dobavitelji sadja in zelenjave ter ostalih prehrambenih izdelkov prekinjajo pogodbe zaradi neporavnanih obveznosti ter nenehnega zniževanja odkupnih cen. Blokade dobaviteljev se zgolj še stopnjujejo.

Zoran Jankovič je že pred desetletji skrivno načrtoval notranji odkup Mercatorja s srbsko Delto, vendar mu ni uspelo, saj ga je Janša pravočasno skenslal iz položaja. Jankovič je z Mercatorjem z naskokom vodil po slovenskih trgovskih verigah in uničeval konkurenco – v začetku je bil Mercator celo 20% lastnik Špar Slovenija, vendar so delež zaradi monopolne klavzule morali prodati. Z namenom monopoliziranja slovenske trgovine je Zoki ustvaril 1,3 milijarde Eur dolga, predvsem zaradi neuspešne širitve po bivši Jugi. In seveda zaradi Projekta Stožice. Nato je zapustil vodilni stolček Mercatorja, adee?

Potem so še tu večletni slovenski Top Managerji tipa Bavčar, Šrot, Debeljak… Več let so dobivali plakete za uspešne managerje, čez leta pa se je izkazalo, da so s tujimi krediti odkupovali deleže v državnih podjetjih,… Če pred leti ne bi bilo ekonomske krize, bi slednji postali mega kapitalisti brez 1 Eur lastnega kapitala. Kapital so deponirali v tujini, nekateri so odsedeli, nekateri niti ne – vsi pa legalno upravljajo z nakradenim premoženjem. Enaka prihodnost čaka tudi Ivico Todorovića.

Nobena ekonomija ne prenese dolgoročnega odplačevanja kredita s kreditom, slej ko prej se kreditodajalci streznijo in zaprejo pipo. Agrokor je s krediti na kredit kupoval obubožana podjetja, ki so jih spretno izčrpavali tajkuni in kvazi managerji, v končni fazi pa prodajali politiki brez znanja in vesti. Takšna navada je v Sloveniji že od leta 2005.

Najmanjša tragedija je, če propade trgovska veriga. Če predpostavimo da kupna moč ostane enaka, se zagotovo preselijo k konkurenci. S tem se konkurenca zdravo krepi, povečuje se število delovnih mest ter dobaviteljev.

Slovenci imamo sedaj na voljo:
1. Kakovostni tuj ponudnik – Špar
2. Tuje diskontarje (Hofer, Lidl, Eurospin)
3. Domači trgovec Jager, Tuš (dokler je še v Slo lasti)
4. Visokokakovostni ponudnik – E.Leclerc
5. Trgovine raznih kmetijskih zadrug
6. Tržnice

Žal je v tej državi nemogoče, da bi gospodarstvo uspevalo. Tako kot v času tranzicije kot tudi sedaj imamo dva Erdogana, levega in desnega, ki vsak na svojem polu suvereno obvladujeta svoja klana. Ob dvoglavi hobotnici, v kateri nihče ne more misliti in delovati mimo svoje glave, je država obsojena na vegetiranje. Slovenija ne diha s polnimi pljuči. Slovenija ni svobodna družba. Slovenija je talka dveh mafijskih klanov, ki sta si v konkurenčnem odnosu, toda sistem vzdržujeta oba.

Sodobna načela slovenske demokracije ostajajo še vedno ista. Dobički se privatizirajo, izgube pa nacionalizirajo. In mi smo državljani.

  • Share/Bookmark
 

Zapisal David Stres | 10.04.2017 ob 20:50 | Kategorije: Gospodarstvo | No Comments »

Komentirajte




Vaš komentar

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !